Zgodovina kluba

Pozor, odpri v novem oknu. PDFnatisniE-pošta

OD »FUZBALA« DO NOGOMETA

Kdaj so se Celjani prvič srečali z največjo postranska stvarjo, kot nogomet pogosto imenujemo, žal, ne vemo. Gotovo se je to zgodilo že proti koncu 19. stoletja, ko so mladci iz nacionalno razdvojenega Celja odhajali študirati v večja mesta takratne monarhije. Ko so se vračali domov, so s različnimi športnimi panogami, ki so pri nekoliko starejših generacijah prej vzpodbujale negodovanje kot simpatije, okužili mlajše generacije. Tako je bilo tudi z nogometom, ki so ga sprva igrali precej neorganizirano, največkrat kar na travnikih poleg celjskih šol.

Prvi poskusi organiziranega igranja nogometa v Celju zasledimo že v prvih letih preteklega stoletja, ko so celjski Nemci (1901) ustanovili prvi športni klub, ki pa nikoli ni upravičil svojega obstoja. Več uspeha so celjski Nemci imeli pet let kasneje (1906), ko so na pobudo hotelirja Franza Rebeuschka ustanovili Cillier Athletik-klub Eiche, s katerim so na Skalni kleti, kjer so si uredili prostore in igrišče, precej prispevali k popularizaciji nogometne igre v mestu ob Savinji. Celjski Slovenci v tem obdobju organiziranega nogometa še niso igrali.

Po končani prvi svetovni vojni so se razmere že spremenile. Nemški nogometni klub SK Cillier Sportverein Athletik je sicer še naprej uspešno deloval na Sklani kleti, vendar se mu je proti koncu leta 1918 pridružil že prvi slovenski športni klub v Celju (Športni klub), ki so ga športa željni Slovenci ustanovili v legendarni Turški mački in je me drugim imel tudi nogometni odsek. Še isto leto so odigrali tudi prvo tekmo, v kateri so na Ježovnikovem travniku premagali »divji« klub Rdečo zvezdo (kasnejši Redstar) z rezultatom 5:2.

Celjski Športni klub je pravo organizacijsko obliko dobil spomladi 1919, ko so izvolili prvo vodstvo (dr. Franc Kloar) in začeli urejati svoje igrišče na Glaziji. Da so bila pota slovenskega nogometa v Celju trnova priča tudi prva »uradna« tekma Športnega kluba Celje, saj je moral vratar Hilk iz svoje mreže pobrati kar deset žog veliko bolj prekaljenih napadalcev ljubljanske Ilirije.

Ustanovitev SK Celje kot prvega samostojnega kluba v mestu leta 1919

Zaključek prvega leta slovenskega nogometa v Celju so navdušenci okroglega usnja okronali v hotelu Pri Kroni, kjer so na božični dan 1919 ustanovili prvi samostojni nogometni klub v mestu, SK Celje. Uprava z igralci, prežeta z idealizmom in amaterizmom, je prva leta imela precej težav, saj so delovanje financirali pretežno sami, v naslednjih letih pa so jim denarna sredstva namenjali že prvi donatorji, največji vir dohodkov pa jim je predstavljal vsakoletni pustni karneval, ki so ga organizirali.

nk_skcelje

SK Celje pa ni bil edini nogometni klub v Celju. Poleg že omenjenega in sprva bolje organiziranega nemškega Cillier SV, katerega je SK Celje v legendarni tekmi 1. novembra 1920 nepričakovano premagal z rezultatom 2:0, so uspešno delovali še Svoboda, Redstar, Slavija, po letu 1928 tudi tretji najpomembnejši medvojni klub delavski Olimp in leta 1932 še Jugoslavija Celje.

Leta 1920 so celjski nogometaši prvič igrali mednarodni tekmi z dunajskim Rapidom, vendar sta SK Celje in Cillier SV gladko izgubila, prvi 8:1, drugi 7:2. Nenehno rivalstvo med obema največjima celjskima kluboma, ki se je stopnjevalo pred vsakokratno medsebojno tekmo do vrelišča, pa je občasno le obrodilo medsebojno sodelovanje. Najodmevnejše je bilo prav gotovo aprila 1923, ko sta se pomerili reprezentanci Celja in Maribora, čisti dobiček pa so namenili športnikom za udeležbo na olimpijskih igrah leto kasneje v Parizu.

Sredi dvajsetih let je imel SK Celje velike težave s travnato površino na Glaziji in tudi želja po obnovi igrišča jim ni šla na roko. Mestne oblasti, so verjetno tudi pod vplivom takratne vojske, ki je vadila na istem prostoru, zavlačevale in nogometašem ponujale prostor pri Lanovžu, vendar ponujeno zaradi mokrotnega sveta le-ti niso sprejeli. Uspelo jim je šele leta 1931, ko je občina Glazijo le podarila klubu in celjskim sokolom.

Sredi dvajsetih se pojavita Mars in Olimp

V drugi polovici dvajsetih let je v svet nogometne igre stopil nov celjski športni klub Mars, ki so ga pretežno gaberski »emajlirci« leta 1928 preimenovali v Športno društvo Olimp in ga tudi uradno registrirali.

prevojno_mostvo

Seveda so celjski nogometaši vseskozi igrali v različnih ligaških tekmovanjih, katerih pravila so se večkrat spreminjala. Vseskozi pa so tekmovali v podzveznem prvenstvu (območje takratne Slovenije), v prvem delu po ligaškem sistemu, na koncu pa so zmagovalca odločili klubi sami v izločilnih bojih.

V obdobju nemške okupacije (1941-45) za igranje in razvoj nogometne igre ni bilo nobenih možnosti. Slovenski klubi so bili razpuščeni, njihova imovina pa zaplenjena. Predvojni celjski nogometaši so doživeli različne usode, mnogi pa so v moriji vojne tudi pustili svoja mlada življenja.

Čas po vojni je prinesel nove čase, v katerih se mnogi niso znašli. Tudi šport je namreč postal ena od najpomembnejših panog, s katero je nova oblast želela krojiti ustroj novega družbenega reda. Nogomet se je v Celju sicer ponovno igral, vendar pa je dobil drugačne organizacijske oblike. Nemški Cillier SV je po vojni prenehal obstajati, vendar s tem nogometnih derbijev v Celju še zdaleč ni bilo konec. Za sproščanje nogometnih strasti v prvem povojnem letu sta v Celju poskrbela novo Fizkulturno društvo Celje in gaberski Olimp, slednji je v prvem letu svobode postal vodilni celjski klub. V prvem novoustanovljenem povojnem slovenskem prvenstvu je Olimp kot najboljši iz celjskega okrožja leta 1946 osvojil peto mesto. Nogometni dogodek leta 1946 pa je nedvomno bilo avgustovsko gostovanje beograjske Crvene zvezde v Celju, vendar je FD Celje z igro »brez vsakega sistema«, kot so poročali takratni časniki, izgubil z 10:1.

mimohod

Po 2. svetovni vojni združitev FD Celje in Olimpa v Kladivar

Kako razvijati nogomet naprej je bilo kmalu jasno. Že jeseni istega leta so namreč obe celjski ekipi združili v legendarni Nogometni klub Kladivar. Uspeh združitve ni izostal, saj je združena ekipa že v prvi sezoni slovensko prvenstvo končala na tretjem mestu. Vzpona celjskega nogometa pa s tem še ni bilo konec. Že naslednje leto (1948) je Nogometna zveza Jugoslavije z razveljavitvijo kvalifikacijskih tekem med celjskim Kladivarjem in Napredkom iz Kruševca, obe sta se končali neodločeno, zaradi nepravilnih registracij kladivarjevih igralcev, preprečila Celjanom uvrstitev v višjo ligo. Težko je danes reči, kaj bi za celjski nogomet pomenila takratna uvrstitev v višji rang tekmovanja. Dejstvo pa je, da je v naslednjih letih kvaliteta nogometa v Celju začela hitro padati.

Ponoven vzpon celjskega nogometa se je začel v petdesetih letih. Že leta 1950 je Kladivar zapravil možnost, postati slovenski prvak. Koliko je k temu prispevalo slabo igrišče, ne vemo, jasno pa je, da je bilo takratno travnato igrišče na Glaziji eno najslabših v Sloveniji, zato so ga morali posodobiti, tekme pa spomladi 1951 igrati na Skalni kleti, ki pa je bilo še v slabšem stanju.

Ko so jeseni 1951 v Celju praznovali 30-letnico igranja slovenskega nogometa, so to proslavili s prenovljenim igriščem na Glaziji in prvo nočno nogometno tekmo, v kateri so celjski nogometaši premagali drugoligaša Rudarja iz Trbovelj z rezultatom 3:2. Leto kasneje (1952) je Kladivar z uvrstitvijo v slovensko-hrvaško ligo dosegel prvi vrhunec, mladinska ekipa pa je kot slovenski prvak (neuspešno) sodelovala v polfinalu jugoslovanskega tekmovanja v Zagrebu.

kladivar

V Celju je bila nogometna igra vseskozi zelo popularna, zato ni čudno, da sta ob Kladivarju nastali dve novi moštvi, ki sta ponovno obudili staro nogometno rivalstvo v mestu ob Savinji. Že leta 1952 je Celje dobilo nov Železničarski nogometni klub, ki je imel svoj sedež na Skalni kleti. Tudi Gaberski zanesenjaki so ponovno obudili svoj Olimp (1954), ki pa žal niso imeli sreče z igriščem. Razvijajoča se celjska podjetja so jim najprej vzela staro igrišče ob Cinkarni, kasneje pa še igrišče ob lesnem podjetju Savinja. Zato so si Olimpovci novo igrišče z udarniškim delom zgradili pod Golovcem.

Eden od vrhuncev v zgodovini: Kladivar v 2. jugoslovanski ligi

Krepili pa se niso samo klubi, napredovala je tudi igra. Tako so v sezoni 1963/4 v slovenski conski ligi nastopali vsi trije celjski nogometni klubi in to so bila prav gotovo zlata leta celjskega nogometa. Res, da je Olimp še isto leto izpadel iz lige, je pa isto leto Kladivar dosegel vrhunski uspeh. V dveh kvalifikacijskih tekmah proti Karlovcu si je zagotovil nastop v drugi jugoslovanski ligi – zahod. In to z zgolj domačimi igralci. Žal so kladivarji v drugi ligi igrali le dve sezoni.

2liga

Sledila so leta povprečnih rezultatov, združevanj ekip (Kladivar in Železničar leta 1967)… Čeprav je bilo delo z mladimi dobro, si članska ekipa Kladivarja ni uspela priboriti kaj več kot standardno sodelovanje v slovenski nogometni ligi. V letih 1973/4 mu je ponovno igranje v drugi ligi preprečila hrvaška Reka, ki se ji ni uspelo uvrstiti v prvo ligo, s tem pa so se zaradi takratnega sistema napredovanja avtomatično zaprla kvalifikacijska vrata za Celjane.

Huda kriza ob koncu sedemedesetih: Kladivar celo v območno ligo

Ob koncu sedemdesetih let je celjski nogomet zašel hudo krizo. Izpad in igranje v drugi slovenski ligi ni mogel zadovoljevati celjskih nogometnih navdušencev, pravi polom pa je celjski nogomet doživel v sezoni 1980/1, ko se je Kladivar moral preseliti celo v območno ligo. Razumljivo, da zato ni moglo biti pravega slavja ob 60-letnici igranja slovenskega nogometa.

Celjska nogometna agonija je nato trajala celo desetletje. Sredi osemdesetih let je Kladivar sicer pridobil celjsko gradbeno podjetje Ingrad za pokrovitelja, vendar je »novi« NK Ingrad – Kladivar Celje potreboval še pet let, da se je v letih 1990/1 ponovno uvrstil v slovensko nogometno ligo.

Ponovni vzpon po osamosvojitvi Slovenije

Vendar so to že bili drugi časi. Skupne jugoslovanske države in s tem tudi skupnih nogometnih lig ni bilo več. Oblikovala se je nova prva slovenska državna liga, v kateri pa celjski nogometaši vseskozi igrajo pomembno vlogo. Že leta 1992 je klub doživel veliko spremembo. Prihod Darka Klariča v Celje in preimenovanje kluba v NK Publikum je pri marsikateremu Celjanu vzbudilo negodovanje, vendar pa se je z rezultati zaupanje v novo vizijo kluba začelo ponovno krepiti. Res je, da takšnega števila obiskovalcev tekem, kot jih je doživel Kladivar v šestdesetih letih (npr.: kvalifikacijsko tekmo proti Karlovcu si je na Glaziji ogledalo 8.000 gledalcev), verjetno še nekaj časa ne bo. Bodo pa dobri rezultati nedvomno prispevali k popularizaciji nogometa v mestu ob Savinji. Že v devetdesetih letih je celjski Publikum večkrat opozoril nase. Najprej v sezoni 1993/4, ko je v predkrogu pokala Pokalnih zmagovalcev proti danskemu Odenseju prvič »igral v Evropi« in z minimalno razliko (doma 0:1 in v gosteh 0:0) izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V naslednjih letih so Celjani še nekajkrat z dobrimi igrami sodelovali na mednarodnem prizorišču, vendar v kakovostno ne tako prestižnem pokalu Intertoto.

Le za las ob prvi državni naslov

Žal se je klubu v sezoni 2002/2003 izmuznila prva velika lovorika, naslov državnega prvaka. Krono, ki smo si jo vsi tako želeli, so odnesle mariborske vijolice, ki so 28. maja 2003 v Mariboru, v odločilni tekmi za naslov državnega prvaka, z veliko mere sreče premagale Celjane 2:1. Prvi naslov državnega prvaka se je celjskim nogometašem sicer izmuznil, so pa za svoje boljše delo in rezultate v prihodnje dobili sodoben nogometni objekt v Športnem parku pod Golovcem, ki se je kasneje preimenoval v Areno Petrol.

Končno tudi prva domača lovorika

Po treh neuspešnih nastopih v finalu slovenskega pokala v sezonah 1992/93, 1994/95 in 200272003 je v sezoni 2004/2005 naposled CMC Publikumu uspelo poseči po prvi  lovoriki, potem ko je na domačem stadionu v eni sami finalni tekmi premagal HIT Gorico z 1:0.  Leto kasneje se je CMC Publikum znova uvrstil v finale, kjer pa je znova v Areni Petrol po enajstmetrovkah izgubil s Koprom 4:6.

Leta 2007 se klub na skupščini po organizacijskih in kadrovskih spremembah preimenuje v Nogometni klub Celje.

6a0e7798

Viri:
- Jasna Marinček-Pungeršek, 80 let nogometa v Celju, 80 let nogometa v Celju (1919-1999), NK Publikum Celje v sodelovanju s fit medio, Celje 1999.
- Tomaž Ambrožič, Celjski nogomet v samostojni Sloveniji, 80 let nogometa v Celju (1919-1999), NK Publikum Celje v sodelovanju s fit medio, Celje 1999.
- 100 let športa v Celju, uredila Jože Kuzma in Franček Kramer, ZTKO Celje, Celje 1990.


mag. Branko Goropevšek

Nazaj

SPONZORJI

 

 

Generalni sponzor NK Celje

                OSTALI SPONZORJI KLUBA SO:

TEKME

Naslednja tekma
 
Prva liga Telekom Slovenije,
29. krog,
Sreda, 23. april, ob 17.30

 

LESTVICA

1. Maribor 28 58
2. Luka Koper 28 53
3. Rudar 28 47
4. Gorica 28 45
5. Zavrč 28 40
6. Domžale 28 39
7. Olimpija 28 33
8. Celje 28 30
9.
Krka
28
23
10. Triglav 28 20

KLUBSKI STRELCI

1.  Benjamin Verbič 7
2.  Andraž Žurej 3
  Sebastjan Gobec 3
4. Gregor Bajde 2
  Blaž Vrhovec 2
  Igor Jugović 2
  Dragan Čadikovski 2
8. Miha Zajc 1
Nejc Kolman 1
  Nicolas Rajšel 1